KAKO DELUJE DNS
Vse, kar se povezuje z internetom - spletne strani, tablice, prenosniki, mobilni telefoni, Google Home, internetni termostati in hladilniki, ima IP naslov. Internetni protokolni naslov po svojem polnem imenu je edinstven niz številk, ki identificira vsako digitalno napravo in omogoča komunikacijo prek svetovnega spleta.
Zahvaljujoč DNS-u ni potrebno vzdrževati imenika IP naslovov. Vsakič, ko uporabite domensko ime, storitev DNS najde spletno mesto in prevede ime v ustrezni IP naslov. Abecedna domenska imena so lažja za zapomnitev kot številke IP naslovov, zato, ko vnesete www.info-slovenija.si v spletni brskalnik, si morate zapomniti samo URL.
IP naslovi pomagajo najti računalnik na internetu in prenašati informacije (podatke spletnih strani, e-pošto itd.), ki potujejo med računalniki. Takoj ko vnesete domensko ime, na primer info-slovenija.si, v svoj brskalnik, vaš brskalnik in računalnik preverita, ali imata domenski povezani IP naslov v svojem pomnilniku.
Če info-slovenija.si ni v pomnilniku vašega računalnika (predpomnjenem pomnilniku), razširi iskanje na internet, kjer poizveduje pri DNS, da ugotovi, ali domena obstaja v njihovi DNS bazi. Če prvi DNS ne najde domene na svojem strežniku, jo pošlje na naslednji strežnik, dokler ni najden pravi strežnik za domensko ime. Na primer, URL za info-slovenija.si je povezan s strežniki, ki jih upravlja info-slovenija. Sistem za imensko usmerjanje vam omogoča, da dosežete strežnike info-slovenije, ko vnesete info-slovenija.si v svoj spletni brskalnik.
Ko DNS strežnik najde domensko ime info-slovenija.si, vrne domensko ime in njen IP naslov zahtevajočemu DNS strežniku, po vrsti, dokler ne prispe nazaj na vaš računalnik.
Ko IP naslov prispe na vaš računalnik, ga vaš brskalnik najde na internetu. Naslednje, komunicira s strežnikom domenskega imena, da zahteva povezane datoteke. Strežnik gostitelja vrne datoteke, ki prikažejo info-slovenija v vašem spletnem brskalniku.
Delovanje DNS
DNS deluje kot omrežni sistem s klientom in strežnikom, izvajajoč naslednje operacije:
Pošilja zahteve DNS strežnikom in prejema odgovore od njih. Vsaka zahteva vsebuje ime, kar vodi do ustrezne vrnitve IP naslova s strani strežnika. To se imenuje naprejšnje iskanje DNS (forward DNS lookups).
Poleg naprejšnjih iskanj DNS lahko zahteva tudi obratna iskanja, ki poizvedujejo o IP, da določijo pripadajoče domensko ime.
Išče prave strežnike za dostavo elektronske pošte.
Kako je DNS organiziran?
Internet je sestavljen iz obsežnega omrežja računalnikov po vsem svetu. Ta omrežja so povezana pod zemljo in v nekaterih primerih pod morjem. DNS je hierarhični sistem, ki deluje tako, da preišče informacije na povezanih DNS strežnikih, da določi lokacijo določenega strežnika domenskih imen.
Ko ljudje obiščejo vaše domensko ime, njegove nastavitve DNS določijo, s katerim strežnikom se bo povezalo. Na primer, če uporabljate nastavitve DNS od podjetja info-slovenija, bodo obiskovalci dosegli strežnike info-slovenija, ki gostijo vašo spletno stran. Če spremenite nastavitve DNS na strežnike drugega podjetja, bodo obiskovalci dosegli te strežnike namesto nas, ko dostopajo do vaše domene.
Da bi razumeli, kako hierarhija poteka prek vašega računalnika in prikaže spletno stran na zaslonu, potrebujete osnovno razumevanje elementov, ki sestavljajo domensko ime in kako se ti nanašajo na IP naslove.
Tretjenivojska domena - znan tudi kot poddomena. Preprosto povedano, poddomena je vse, kar se pojavi pred drugonivojsko domeno, pri čemer je najpogostejša poddomena www. Lahko pa zavzamejo različne oblike, kot na primer books.google.com.
Drugonivojska domena - to je pogosto ime spletnega mesta in edinstveni del domenskega imena, ki se pojavi neposredno levo od TLD. Na primer, drugonivojska domena v URL-ju www.info-slovenija.si je info-slovenija, ki je med tretjenivojsko in najvišjo domeno.
Najvišja domena - je najbolj desna točka domene. Najpogostejša TLD je .com. V hierarhiji so TLD-ji na vrhu glede domenskih imen. ICANN nadzira TLD-je in olajša distribucijo TLD-jev, najpogosteje prek registrarjev domen.
IP naslov - naslov protokola interneta je naslovno mesto na internetu. Vsak IP naslov je edinstven v svojem omrežju. Glede na spletne strani je omrežje celoten internet. Najpogostejša oblika IP naslovov je znana kot IPv4 in zapisana kot niz štirih številk, kjer ima vsak niz največ tri številke med 0 in 255, vsak niz pa je ločen z eno piko. Na primer, 157.158.458.756 bi bil veljaven IPv4 naslov. DNS prevede ime v ta naslov in tako prihrani težavo zapomnjevanja zapletenega niza številk za vsako spletno stran, ki jo želite obiskati.